Področje: Karavanke Območje: Podkorena po razgledni cesti, ki pelje pod grebeni gora nad zgornjesavsko dolino Izhodišce: žicnica v Podkorenu (840 m n.v.) Karte: Julijske Alpe, vzhodni del 1:50 000; Atlas Slovenije 53,27 Dolžina (km): 28 Višinska razlika (m): 1145 Čas vožnje: 3:45 Nošenje kolesa: 10 min do sedla pod Trupejevim poldnevom; kratek odsek nad Jureževim slapom Zahtevnost vzpona: do konca železnice V 3; od tod na sedlo V 5 - V 6 (Zadnji klanec pod lovsko kocico V 6 - V 7) Zahtevnost spusta: do Srednjega Vrha ob potoku Jerman S4 z odseki S5,- mesto nad Jureževim slapom S6; od Jureža do Kranjske Gore S5 z nekaj mesti S6; od slapu po poti do Save S5 z mesti S6 Zahtevnost skupaj: IV+ Značilnosti: dolga in lepa tura z izrednim panoramskim razgledom na Julijce Najnižja točka: 775 m n.v. Najvišja točka: 1832 m n.v. OPIS_ ▲Od parkirišča pri žičnici v Podkorenu (840 m n. v. ↑ [1]) se peljemo skozi vas do križišča (850 m n. v. ← [2]). Tam zavijemo levo proti mejnemu prehodu Korensko sedlo. Po asfaltnih serpentinah prikolesarimo do odcepa na Poljanah (1070 m n. v. → [3]), dober kilometer pred mejnim prehodom. Tu zavijemo ostro desno na zelo dobro gozdno cesto (znak: Dovoljeno za vozila GG Bled). Po njej se pe­ljemo nekaj kilometrov v zmernem in enakomernem vzponu (V 2 – V 3). vse do križišča (1350 m n. v. ↑ [4])- Tu gremo naravnost (Odcep, ki zavije ostro levo, gre pod vrh Jerebikovca.). Kolesarimo do naslednjega križišča (1450 m n. v. ↑ [5]), ki je nad Jureževo planino. Tudi tu gremo naravnost (Levi od­cep drži na sedlo Bavhica.). Peljemo se nad planino in stanovi ter nadaljujemo v nekoliko strmejše klance (V 4), ki nas pripeljejo do odcepa (1600 m n. v. → [6]) pod vrhom Zajčnik (Cesta, ki gre levo in navzgor, vodi na Blekovo planino.). Ta odcep je na karti Julijske Alpe, izdaja 1994, vrisan netočno. Nadaljujemo desno in prečkamo hudournik. ▼Od tod gremo navzdol. V položnem spustu prikolesarimo v Železnico (1555 m n. v.). ▲Na koncu doline se prične prvi resnejši vzpon, po katerem pridemo na jaso, kjer je ceste konec (1660 m n. v. → [7]). Nadaljujemo po ozkem kolovozu, ki gre desno čez jaso in se prične zelo strmo vzpenjati. Na srečo je podlaga gladka in oprijem odličen. Kljub temu je naslednjih nekaj sto dolžin­skih metrov do majhne koče na jasi (1750 m n. v. ↑ [8]) zelo zahtevnih (V 5 – V 6). Najtežji je zadnji klanec pod kočo (V6 – V 7). Od koče nadaljujemo po manj izrazitem travnatem kolovozu, ki se vzpe­nja v vse bolj strma pobočja (V 5). Napredovanje po vse zahtevnejši travnati strmini (V 5 – V 6) kmalu terja sestop. Naslednjih 10 minut moramo po nemarkirani stezi peš. Tik pod sedlom je kratek, zelo strm in drseč odsek v grušču, kjer moramo kolo nesti. S sedla (1875 m n. v. ↓ [9]) pod Trupejevim poldnevom lahko nadaljujemo po poti proti Murnovcu in v dolino potoka Hladnik (glej opis ture št. 3). Na vrh Trupejevega poldneva se lahko povzpnemo peš (20 min). ▼Prvih nekaj deset višinskih metrov do žične ograje pod sedlom moramo navzdol peš, potem pa se peljemo do začetka gozdne ceste v železnici v zelo strmem in precej zahtevnem spustu (S 5). Po cesti kolesarimo nazaj do odcepa slabega kolovoza (1550 m n. v. ← [10]), ki gre levo. Po njem se spu­stimo do potoka Jerman. Počasi postaja kolovoz vedno bolj izrazit. Večinoma je zelo razrit, kamnit in strm (S 4 z odseki S 5). Ves čas se peljemo ob strugi potoka Jerman, vse do Srednjega vrha nad Martuljkom (960 m n. v. → [11]). Tu na zadnjem ovinku pred cerkvijo zavijemo ostro desno na markirano cesto za Kranjsko Goro, v smeri oznake za Pot št. 2. ▲Po klancu se vzpnemo (V 4) do kmetije Jurež (1035 m n. v. ↑ [12]). ▼Nadaljujemo v smeri naslednje oznake za Pot št. 2. Peljemo se navzdol do Jureževega slapu (Kratka in v primeru padca nevarna strmina, S 6!). Preskočimo potok (Ni mostu, ob višji vodi je to mesto neprehodno!). ▲Za potokom nas čaka kratka nošnja kolesa v strm nasprotni breg (2 min). Po njem pridemo na preval. ▼Od tod se prične spust po ozki. mestoma kamniti poti (S 5 z mesti S 6). Pozor! Ko se pripeljemo na razcep (950 m n. v. ↑ [13]). moramo zapustiti Pot št. 2. ki zavije desno na Srnjak (Ta pot na karti Julijske Alpe, vzhodni del, izdaja 1994. ni vrisana!). Na razcepu gremo naravnost in se še naprej spuščamo v dolino, vse do obrežja Save (775 m n. v. →[14]). ▲Nadaljujemo po levem bregu, proti toku. po ozki stezi, ki vodi tik ob vodi. Pri stanovanjskih blokih, ki so na drugem bregu (790 m n. v. ←[15]). zavijemo ostro levo. Gremo tik ob vodi (Pot. ki gre naravnost, izgine na travnikih.) vse do mostu v Bezjah (790 m n. v. ↑ [16])- Od tod še vedno kolesarimo po levem bregu in travnati stezi, ki pripelje do senika (790 m n. v. → [17]). Pri njem zavijemo desno Po stezi se zapeljemo v kratek travnat klanec in naprej v desno do vikenda. Tu pridemo na gozdno cesto (805 m n. v. ← [18]). Nadaljujemo po njej levo, v smeri Podkorena. Pripeljemo se do križišča (800 m n. v. ← [19]), kjer zavijemo levo (Desni odcep pelje na Srnjak.). Kolesarimo do konca makadama (815 m n.v. ↑ [20]), ki pelje ob desni strani ceste Kranjska Gora – Podkoren. Nadaljujemo po pešpoti, ki je označena z oznako Pot št. 3. Po njej se pripeljemo nazaj na izhodišče – do žičnice v Podkorenu. KOMENTAR V lepem vremenu je opisana tura zagotovo ena lepših na tem področju. Dolg in zložen vzpon do konca Železnice, primeren tudi za začetnike, hitro mine zaradi lepih razgledov na vrhove Julijcev in v dolino pod nami. Ko se že zdi, da bo kolesarski izlet minil zelo lagodno, nas na koncu doline prebudi nenaden in silovit vzpon, ki zahteva precej tehnične spretnosti in telesne vzdržljivosti. Tudi spust v Srednji Vrh nam bo vzel kar nekaj energije. Tistim, ki se jih bo ob prihodu na Srednji Vrh lotila prevelika utrujenost ali naveličanost, priporočam, da nadaljujejo po asfaltu v Martuljek in naprej po glavni cesti v Podkoren, ker je varianta po poti mimo Jureža in naprej ob Savi tehnično, orientacijsko in časovno dokaj zahtevna. KOLESARSKI SERVIS Kranjska Gora, Šport Bernik, Borovška 88a. tel. 064 881 470