Danes sva poravnala dolg iz leta 2009. Takrat sva nameravala narediti to turo, a sva se na cca 2000 m obrnila. Zmanjkalo je časa in ustavil naju je sneg.
Vzpon do koče je najprej po asfaltu do sedla nato pa makadamski cesti. Po prvem tunelu (1800m nm) se odpre spektakularen pogled,. Cesta je bila nedavno obnovljena je pa precej izpostavljena, zato sva se držala leve strani. Po koči se nadaljuje makadam do višine 2070 m. Naprej je pa singla, na senčni strani. Bila je deloma zasnežena. Na parih mestih je treba porinit in dvignit kolo, nekaj mest je tudi izpostavljenih. Zagodla nama je tudi prednja bremza od Denis, ročka se je pogrezala. Tu naju je kar malo dajala panika, kako bo na spustu. Na srečo sem to nekako zrihtal in ko sva prišla na sončno stran (Sella del Roite), je začela čudovita prečka. Položna in dolga, na zadnjem delu malo bolj strma in zato znucana ampak nič težjega od S1. Na sedlu začne spust s številnimi serpentinami. Praktično vse so vozne brez pivotov, večina S1 ali S2, nekaj pa S3. Vmes položno, spust malo začini šoder. Tudi izpostavljeno je bilo manj kot sem mislil, saj je pobočje poraslo. Od gozda naprej pa vse S1, nato S0. Na koncu cca 300 višincev gozdne ceste.
Zame najlepša tura, ki sem jo vozil na tem področju.
Do vasi Camposilvano vozi bus, kar je možno izkoristiti za šatl voznika.